Zavod Psihoanalitično središče, Kranj
Zavod Psihoanalitično središče, Kranj, je zasebna neprofitna organizacija, ustanovljena z domačim kapitalom. Deluje od februarja 2012 dalje, začenši na Savski cesti 34 v Kranju. Ustanovitelj zavoda je dr. Franci DAGARIN, BA pth..
... več osnovnih podatkov o Zavodu PAS
Organi zavoda so: direktor zavoda, svet zavoda in strokovni svet zavoda. Direktor zastopa in predstavlja zavod in je poslovodni organ zavoda. Svet zavoda je organ zavoda, ki upravlja zavod. Strokovni svet zavoda je kolegijski organ zavoda. S spremembo Akta o ustanovitvi zavoda se od 18. februarja 2014 dalje lahko naloge direktorja zaupajo tudi prokuristu.
... kadrovska zasedba v organih Zavoda PAS
Psihoterapevtsko delo na Zavodu PAS izvaja dr. Franci DAGARIN, BA pth., ki zavod tudi vodi.
Računovodstvo zavoda vodi podjetje Digital Logic, d.o.o., Duplje.
... več osnovnih podatkov o Zavodu PAS
Organi zavoda so: direktor zavoda, svet zavoda in strokovni svet zavoda. Direktor zastopa in predstavlja zavod in je poslovodni organ zavoda. Svet zavoda je organ zavoda, ki upravlja zavod. Strokovni svet zavoda je kolegijski organ zavoda. S spremembo Akta o ustanovitvi zavoda se od 18. februarja 2014 dalje lahko naloge direktorja zaupajo tudi prokuristu.
... kadrovska zasedba v organih Zavoda PAS
Psihoterapevtsko delo na Zavodu PAS izvaja dr. Franci DAGARIN, BA pth., ki zavod tudi vodi.
Računovodstvo zavoda vodi podjetje Digital Logic, d.o.o., Duplje.
© Zavod Psihoanalitično središče, Kranj
051-830-407
zavod.pas@siol.net
kontakt
dr. Franci DAGARIN, BA pth.
psihoanalitik - specializant
prokurist
psihoanalitik - specializant
prokurist
Dr. Franci DAGARIN je rojen 18. avgusta 1967 v Kranju. Po osnovni in srednji šoli je v letu 1993 diplomiral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in za raziskovalno delo v okviru diplomske naloge prejel Prešernovo nagrado za študente Biotehniške fakultete. Kot univerzitetni diplomirani inženir lesarstva se je takoj po zaključenem študiju zaposlil v gospodarski družbi, katere štipendist je bil že od prvega letnika srednje šole dalje, in na svoje stroške ter z veliko mero navdušenja ob delu nadaljeval študij na podiplomski stopnji prav tako na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. V tem okviru je v laboratorijih za fiziko trdne snovi Instituta Jožef Stefan v Ljubljani nadaljeval že v času diplomske raziskave začeto raziskovalno delo. Pod mentorstvom prof. dr. Franca POHLEVEN in dr. Marjete ŠENTJURC je šlo za pionirsko uvajanje elektronske paramagnetne resonance (EPR) na področje raziskav v lesu, kar danes v tem oziru tudi že pomeni splošno uveljavljeno prakso raziskovalnega dela. Poleg raziskovanja na Biotehniški fakulteti in Institutu Jožef Stefan je dr. DAGARIN del raziskovalnega dela opravil tudi pri prof. dr. Holgerju MILITZ v laboratorijih instituta SHR Wageningen na Nizozemskem v okviru evropskega projekta COST E2 STSM. Že v tistem času so bili njegovi raziskovalni dosežki odmevni tako v domači kot tuji strokovni javnosti, med drugim tudi kot izvirni znanstveni prispevek, ki ga je v soavtorski obliki objavila tuja strokovna revija z visokim faktorjem vpliva.
Omenjenim raziskovalnim uspehom navkljub pa družba, v kateri je bil takrat zaposlen kot bivši štipendist, nad tem ni kazala posebnega navdušenja, pa čeprav je njegovo raziskovalno delo na univerzi teklo povsem ločeno od njegovega dela v podjetju. To podjetje se je v tistem času tudi na račun njegove velike delovne prizadevnosti in pripadnosti lahko pohvalilo z mnogimi pomembnimi razvojnimi in drugimi dosežki, med katerimi lahko omenimo restavracijo kontrole kakovosti v podjetju, ki so jo pred tem brez ustrezne alternative ukinili, pridobitev certifikata kakovosti po modelu ISO 9001 v letu 1995, certificirane izdelke posebnih tehničnih lastnosti, v letih 1997 in 1998 pa mu je bila brez posebnih predhodnih priprav naložena odgovorna vloga predsednika centralne inventurne komisije pri popisu sredstev in njihovih virov pod nadzorom revizorske hiše KPMG Slovenija, d.o.o.. Zaradi delovnih potreb ga je podjetje v letu 1995 napotilo na usposabljanje za internega presojevalca kakovosti po ISO 9000, ki ga je v ta namen izpeljala ljubljanska podružnica BVQI in na podlagi katerega je nato kot vodilni presojevalec izpeljal številne notranje presoje učinkovitosti delovanja vzpostavljenega sistema kakovosti. V letu 1996 se je z lastnimi sredstvi udeležil tudi Šole zunanjetrgovinskega poslovanja in jo tudi uspešno zaključil (to izobraževanje je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani organiziral Center za zunanjo trgovino (CZT), ki je takrat deloval v okviru Gospodarske zbornice Slovenije). Na splošno slaba delovna klima v podjetju, v katerem je bil zaposlen in ki je obenem vodilo še nemogočo politiko kadrovanja brez ustreznega nagrajevanja delovnih prizadevanj, je prispevala k spoznanju – tako kot že prej in tudi kasneje pri mnogih mladih izobražencih v tem podjetju – da bo potrebno zamenjati delovno okolje pa čeprav za ceno vračanja tistega dela štipendije, ki še ni bila »odslužena«. To je udejanjil v letu 1999, ko je prevzel enoletno vodenje manjšega lesnega podjetja, kjer pa se je njegov pogled na razvoj in urejenost družbe tako zelo razlikoval od pogleda večinskih lastnikov, ki so bili v tistem času zaposleni in bivši zaposleni, da ni več videl smiselnosti za nadaljevanje iz dneva v dan bolj jalovih prizadevanj za organizacijsko in tehnološko modernizacijo. Zato se je v letu 2000 odločil, da pred nadaljevanjem poslovne kariere zaključi začeti podiplomski študij, saj mu je Senat Univerze v Ljubljani v istem času zaradi izjemnih študijskih in raziskovalnih uspehov kot prvemu študentu lesarstva odobril neposredni prehod z magistrskega na doktorski študij. Tega je z uspešno obranjeno disertacijo končal v letu 2003 in bil kot nov doktor znanosti na Univerzi v Ljubljani promoviran 1. julija 2003. Ironično je, da ni bil umeščen v novico o promociji novih doktorjev znanosti, ki jo je o tem dogodku v javnost posredovala nacionalna radijska postaja in da do popravka vesti, kot je sicer prišla v javnost, ni prišlo niti po njegovem opozorilu o napaki (popravek te novice je proti plačilu dostopen le na spletni strani STA), Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani pa je nato potrebovala kar sedem let, da je disertacijo obdelala ter umestila med dostopno knjižnično gradivo, pa še to le zato, ker je dr. DAGARIN v zvezi s tem posredoval osebno iz čiste načelnosti.
Že med zaključevanjem doktorskega študija in še zlasti po njem se je dr. DAGARIN začel srečevati s problematiko iskanja zaposlitve, ki je postajala vse večja. Razen priložnostnih (Politehnika – Šola za znanosti o okolju Nova Gorica, EDC – Zavod za strokovno izobraževanje Kranj, Tehnis d.o.o. Ljubljana, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Ljubljana) in občasnih zaposlitev preko javnih del (Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj, Osnovna šola Orehek Kranj, Gorenjski muzej Kranj, Slovensko društvo hospic Ljubljana, Ljudska univerza Tržič) zanj dela na podlagi znanj, ki si jih je pridobil skozi šolanje, ni bilo kljub neizmernemu številu odposlanih vlog in ponudb. Prav neuspešno iskanje zaposlitve znotraj prvega poklica, ko je postal celo prejemnik denarne socialne pomoči, je pripomoglo k temu, da je pri svojih devetintridesetih letih v letu 2006 sprejel radikalno odločitev, da korenito poseže v svoje poklicno okolje in ga zamenja s tem, da povsem od začetka začne s pridobivanjem novih poklicnih kompetenc. Vpisal se je na fakultetni študij psihoterapije, ki ga za slovenske študente v okviru angleškega izobraževalnega programa izvaja Zasebna univerza Sigmund Freud z Dunaja (Sigmund Freud PrivatUniversität Wien) v sosednji Avstriji in za študij (šolnino ter številne druge študijske obveznosti) namenil vsa finančna sredstva iz realiziranih delovnih priložnosti.
Kot doktor znanosti je uspel dostojanstveno premagovati poklicna ponižanja kot je bilo na primer tudi tisto s pranjem sarkofaga pred mestno hišo v Kranju, ko je bil že kot študent prvega letnika fakultetnega študija psihoterapije preko javnih del zaposlen v restavratorski delavnici Gorenjskega muzeja; obrazložitev za to je bila, da tega ne more opraviti čistilka, češ, da gre za spomenik in so za to potrebna posebna strokovna znanja … . A ta isti spomenik je bil na notranji strani zamazan od posušene malte, ki so jo zidarji nanj nametali med obnavljanjem fasade na hiši, pred katero stoji ... Ob tem delu si je odgovoril na temeljno vprašanje, čemu vse to, na kar pristaja, služi: potrebno je bilo zaradi sredstev za potovanje k novemu poklicu. Študij je zaključil z odliko v letu 2012 in si pridobil strokovni naziv diplomirani psihoterapevt oziroma bakalaureat psihoterapevtske znanosti (v izvirniku Bakkalaureus der Psychotherapiewissenschaft, skrajšano BA pth.), še pred tem pa na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo v Ljubljani uspešno zaključil tudi uvod v specialistične študije psihoterapije (propedevtiko).
Tekom fakultetnega študija psihoterapije se je začelo tudi aktivnejše sodelovanje z zavodom EDC Kranj in tako je bil dr. Franci DAGARIN ob koncu leta 2007 kot član vodstvenega tima projekta povabljen k ustanavljanju zasebne Visoke šole za gradbeno inženirstvo (VŠGI) Kranj ter snovanju visokošolskega študijskega programa Gradbeništvo, ki bi ga na tej ustanovi izvajali v akreditirani obliki; da se visokošolskemu zavodu VŠGI Kranj podeli akreditacija je sklep sprejel Svet NAKVIS-a (Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu) na svoji 54. seji dne 20. septembra 2012 (odločba št.: 0141-39/2011/16), visokošolskemu študijskemu programu Gradbeništvo, katerega soavtor je tudi dr. DAGARIN in ga bo izvajal zavod VŠGI Kranj, pa je Svet NAKVIS-a podelil akreditacijo 18. septembra 2014 na svoji 82. seji. Na višji strokovni šoli, ki deluje v okviru zavoda EDC Kranj, je dr. DAGARIN od študijskega leta 2008/2009 dalje tudi nosilec predmeta Tehnično risanje in dokumentacija na študijskem programu Varstvo okolja in komunala (naziv predavatelj višje šole za predmet Tehnično risanje in dokumentacija na omenjeni študijski smeri je pridobil v letu 2009). V letu 2010 mu je bil na študijski smeri Lesarstvo podeljen še naziv predavatelj višje šole za predmet Študij dela v lesarstvu ter predavatelj višje šole za predmet Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč, kar pa do sedaj še ni uspel uporabiti v praksi. Vsa imenovanja v predavatelja višje šole mu je v okviru Ministrstva za šolstvo in šport (Vlada Republike Slovenije) podelil Strokovni svet Republike Slovenije za strokovno in poklicno izobraževanje. Po prejeti akreditaciji v letu 2012 pa ga je Senat VŠGI Kranj izvolil v višjega predavatelja za področje lesenih konstrukcij in gradbenega modeliranja. Od 2009 dalje je dr. Franci DAGARIN tudi ocenjevalec projektov pri CMEPIUS-u, od 2011 pa je tudi strokovnjak NAKVIS-a.
Med fakultetnim in kasneje specialističnim študijem psihoterapije je dr. Franci DAGARIN do sedaj opravil 290 ur prakse v psihosocialnih ustanovah s supervizijo, 150 ur prakse v psihiatrični ustanovi s supervizijo (mentorica Jana POGOREVC, dr. med.), 30 ur gestalt osebne izkušnje v skupini (psihoterapevt Tomaž FLAJS), 20 ur integrativne gestalt osebne izkušnje v skupini (psihoterapevt mag. Roman KOŠTAL), 80 ur psihoanalitične osebne izkušnje v skupini (psihoterapevta mag. Janko BOHAK in Romana KEBE) in 170 ur individualne psihoanalize (psihoterapevtka mag. Silke BERCHT).
Dovoljenje za supervidirano opravljanje psihoterapevtske prakse je dr. Franci DAGARIN s statusom specializanta pod supervizijo pridobil v letu 2011 v okviru specialističnega študija psihoanalize. Na samostojno profesionalno pot analitično usmerjene psihoterapevtske prakse se je podal v začetku leta 2012, ko je v Kranju ustanovil neprofitno organizacijo Zavod Psihoanalitično središče. Za ta svoj projekt je uspel nagovoriti ugledne domače in tuje partnerje ter tako sestaviti mednarodno zasedbo v svetovalnih organih zavoda.
Omenjenim raziskovalnim uspehom navkljub pa družba, v kateri je bil takrat zaposlen kot bivši štipendist, nad tem ni kazala posebnega navdušenja, pa čeprav je njegovo raziskovalno delo na univerzi teklo povsem ločeno od njegovega dela v podjetju. To podjetje se je v tistem času tudi na račun njegove velike delovne prizadevnosti in pripadnosti lahko pohvalilo z mnogimi pomembnimi razvojnimi in drugimi dosežki, med katerimi lahko omenimo restavracijo kontrole kakovosti v podjetju, ki so jo pred tem brez ustrezne alternative ukinili, pridobitev certifikata kakovosti po modelu ISO 9001 v letu 1995, certificirane izdelke posebnih tehničnih lastnosti, v letih 1997 in 1998 pa mu je bila brez posebnih predhodnih priprav naložena odgovorna vloga predsednika centralne inventurne komisije pri popisu sredstev in njihovih virov pod nadzorom revizorske hiše KPMG Slovenija, d.o.o.. Zaradi delovnih potreb ga je podjetje v letu 1995 napotilo na usposabljanje za internega presojevalca kakovosti po ISO 9000, ki ga je v ta namen izpeljala ljubljanska podružnica BVQI in na podlagi katerega je nato kot vodilni presojevalec izpeljal številne notranje presoje učinkovitosti delovanja vzpostavljenega sistema kakovosti. V letu 1996 se je z lastnimi sredstvi udeležil tudi Šole zunanjetrgovinskega poslovanja in jo tudi uspešno zaključil (to izobraževanje je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani organiziral Center za zunanjo trgovino (CZT), ki je takrat deloval v okviru Gospodarske zbornice Slovenije). Na splošno slaba delovna klima v podjetju, v katerem je bil zaposlen in ki je obenem vodilo še nemogočo politiko kadrovanja brez ustreznega nagrajevanja delovnih prizadevanj, je prispevala k spoznanju – tako kot že prej in tudi kasneje pri mnogih mladih izobražencih v tem podjetju – da bo potrebno zamenjati delovno okolje pa čeprav za ceno vračanja tistega dela štipendije, ki še ni bila »odslužena«. To je udejanjil v letu 1999, ko je prevzel enoletno vodenje manjšega lesnega podjetja, kjer pa se je njegov pogled na razvoj in urejenost družbe tako zelo razlikoval od pogleda večinskih lastnikov, ki so bili v tistem času zaposleni in bivši zaposleni, da ni več videl smiselnosti za nadaljevanje iz dneva v dan bolj jalovih prizadevanj za organizacijsko in tehnološko modernizacijo. Zato se je v letu 2000 odločil, da pred nadaljevanjem poslovne kariere zaključi začeti podiplomski študij, saj mu je Senat Univerze v Ljubljani v istem času zaradi izjemnih študijskih in raziskovalnih uspehov kot prvemu študentu lesarstva odobril neposredni prehod z magistrskega na doktorski študij. Tega je z uspešno obranjeno disertacijo končal v letu 2003 in bil kot nov doktor znanosti na Univerzi v Ljubljani promoviran 1. julija 2003. Ironično je, da ni bil umeščen v novico o promociji novih doktorjev znanosti, ki jo je o tem dogodku v javnost posredovala nacionalna radijska postaja in da do popravka vesti, kot je sicer prišla v javnost, ni prišlo niti po njegovem opozorilu o napaki (popravek te novice je proti plačilu dostopen le na spletni strani STA), Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani pa je nato potrebovala kar sedem let, da je disertacijo obdelala ter umestila med dostopno knjižnično gradivo, pa še to le zato, ker je dr. DAGARIN v zvezi s tem posredoval osebno iz čiste načelnosti.
Že med zaključevanjem doktorskega študija in še zlasti po njem se je dr. DAGARIN začel srečevati s problematiko iskanja zaposlitve, ki je postajala vse večja. Razen priložnostnih (Politehnika – Šola za znanosti o okolju Nova Gorica, EDC – Zavod za strokovno izobraževanje Kranj, Tehnis d.o.o. Ljubljana, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Ljubljana) in občasnih zaposlitev preko javnih del (Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj, Osnovna šola Orehek Kranj, Gorenjski muzej Kranj, Slovensko društvo hospic Ljubljana, Ljudska univerza Tržič) zanj dela na podlagi znanj, ki si jih je pridobil skozi šolanje, ni bilo kljub neizmernemu številu odposlanih vlog in ponudb. Prav neuspešno iskanje zaposlitve znotraj prvega poklica, ko je postal celo prejemnik denarne socialne pomoči, je pripomoglo k temu, da je pri svojih devetintridesetih letih v letu 2006 sprejel radikalno odločitev, da korenito poseže v svoje poklicno okolje in ga zamenja s tem, da povsem od začetka začne s pridobivanjem novih poklicnih kompetenc. Vpisal se je na fakultetni študij psihoterapije, ki ga za slovenske študente v okviru angleškega izobraževalnega programa izvaja Zasebna univerza Sigmund Freud z Dunaja (Sigmund Freud PrivatUniversität Wien) v sosednji Avstriji in za študij (šolnino ter številne druge študijske obveznosti) namenil vsa finančna sredstva iz realiziranih delovnih priložnosti.
Kot doktor znanosti je uspel dostojanstveno premagovati poklicna ponižanja kot je bilo na primer tudi tisto s pranjem sarkofaga pred mestno hišo v Kranju, ko je bil že kot študent prvega letnika fakultetnega študija psihoterapije preko javnih del zaposlen v restavratorski delavnici Gorenjskega muzeja; obrazložitev za to je bila, da tega ne more opraviti čistilka, češ, da gre za spomenik in so za to potrebna posebna strokovna znanja … . A ta isti spomenik je bil na notranji strani zamazan od posušene malte, ki so jo zidarji nanj nametali med obnavljanjem fasade na hiši, pred katero stoji ... Ob tem delu si je odgovoril na temeljno vprašanje, čemu vse to, na kar pristaja, služi: potrebno je bilo zaradi sredstev za potovanje k novemu poklicu. Študij je zaključil z odliko v letu 2012 in si pridobil strokovni naziv diplomirani psihoterapevt oziroma bakalaureat psihoterapevtske znanosti (v izvirniku Bakkalaureus der Psychotherapiewissenschaft, skrajšano BA pth.), še pred tem pa na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo v Ljubljani uspešno zaključil tudi uvod v specialistične študije psihoterapije (propedevtiko).
Tekom fakultetnega študija psihoterapije se je začelo tudi aktivnejše sodelovanje z zavodom EDC Kranj in tako je bil dr. Franci DAGARIN ob koncu leta 2007 kot član vodstvenega tima projekta povabljen k ustanavljanju zasebne Visoke šole za gradbeno inženirstvo (VŠGI) Kranj ter snovanju visokošolskega študijskega programa Gradbeništvo, ki bi ga na tej ustanovi izvajali v akreditirani obliki; da se visokošolskemu zavodu VŠGI Kranj podeli akreditacija je sklep sprejel Svet NAKVIS-a (Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu) na svoji 54. seji dne 20. septembra 2012 (odločba št.: 0141-39/2011/16), visokošolskemu študijskemu programu Gradbeništvo, katerega soavtor je tudi dr. DAGARIN in ga bo izvajal zavod VŠGI Kranj, pa je Svet NAKVIS-a podelil akreditacijo 18. septembra 2014 na svoji 82. seji. Na višji strokovni šoli, ki deluje v okviru zavoda EDC Kranj, je dr. DAGARIN od študijskega leta 2008/2009 dalje tudi nosilec predmeta Tehnično risanje in dokumentacija na študijskem programu Varstvo okolja in komunala (naziv predavatelj višje šole za predmet Tehnično risanje in dokumentacija na omenjeni študijski smeri je pridobil v letu 2009). V letu 2010 mu je bil na študijski smeri Lesarstvo podeljen še naziv predavatelj višje šole za predmet Študij dela v lesarstvu ter predavatelj višje šole za predmet Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč, kar pa do sedaj še ni uspel uporabiti v praksi. Vsa imenovanja v predavatelja višje šole mu je v okviru Ministrstva za šolstvo in šport (Vlada Republike Slovenije) podelil Strokovni svet Republike Slovenije za strokovno in poklicno izobraževanje. Po prejeti akreditaciji v letu 2012 pa ga je Senat VŠGI Kranj izvolil v višjega predavatelja za področje lesenih konstrukcij in gradbenega modeliranja. Od 2009 dalje je dr. Franci DAGARIN tudi ocenjevalec projektov pri CMEPIUS-u, od 2011 pa je tudi strokovnjak NAKVIS-a.
Med fakultetnim in kasneje specialističnim študijem psihoterapije je dr. Franci DAGARIN do sedaj opravil 290 ur prakse v psihosocialnih ustanovah s supervizijo, 150 ur prakse v psihiatrični ustanovi s supervizijo (mentorica Jana POGOREVC, dr. med.), 30 ur gestalt osebne izkušnje v skupini (psihoterapevt Tomaž FLAJS), 20 ur integrativne gestalt osebne izkušnje v skupini (psihoterapevt mag. Roman KOŠTAL), 80 ur psihoanalitične osebne izkušnje v skupini (psihoterapevta mag. Janko BOHAK in Romana KEBE) in 170 ur individualne psihoanalize (psihoterapevtka mag. Silke BERCHT).
Dovoljenje za supervidirano opravljanje psihoterapevtske prakse je dr. Franci DAGARIN s statusom specializanta pod supervizijo pridobil v letu 2011 v okviru specialističnega študija psihoanalize. Na samostojno profesionalno pot analitično usmerjene psihoterapevtske prakse se je podal v začetku leta 2012, ko je v Kranju ustanovil neprofitno organizacijo Zavod Psihoanalitično središče. Za ta svoj projekt je uspel nagovoriti ugledne domače in tuje partnerje ter tako sestaviti mednarodno zasedbo v svetovalnih organih zavoda.