Zavod Psihoanalitično središče, Kranj
Opravljamo psihoterapevtske storitve s posamezniki, pari in skupinami po analitično psihološki metodi. Pri svojem delu se zavezujemo varovanju osebnih podatkov v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679, UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88) in Etičnim kodeksom Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
psihoterapevtska srečanja
O psihoterapevtskih srečanjih govorimo, kadar se posameznik odloči za kontinuirano obiskovanje psihoterapevta vsaj enkrat tedensko po v naprej določenem urniku in s terapevtom glede tega sklene terapevtski dogovor. V tem dogovoru so splošni pogoji, pod katerimi terapevt sprejme kandidata v psihoterapevtsko obravnavo, dolžnosti kandidata in terapevta v zvezi s konkretno obravnavo, ter izjava kandidata, da se v to obravnavo vključuje prostovoljno. Mladoletne osebe se vključijo v psihoterapevtsko obravnavo, če s tem soglašajo njihovi starši ali zakoniti skrbniki in so zato sosklenitelji takega dogovora. Sosklenitelj terapevtskega dogovora pa je lahko tudi druga polnoletna oseba oziroma pravna oseba preko zakonitega zastopnika, če je le-ta plačnik storitev, ki izhajajo iz tega dogovora.
psihoanaliza
Da je nekdo vključen v psihoanalizo govorimo, če terapevtska srečanja v psihoanalitično orientiranem psihoterapevtskem pristopu potekajo več kot enkrat tedensko. V psihoanalizi kot načinu dela na sebi je poudarek na raziskovanju samega sebe, oblikovanju sebi lastne teorije življenja in iz tega izhajajočem zdravljenju. Pri tem izhajamo iz trenutne psihične funkcionalnosti ali nefunkcionalnosti v luči preteklih osebnih izkušenj. Oče psihoanalize dr. Sigmund FREUD (1856 – 1939) je za psihoanalitično delo uporabljal znameniti kavč, na katerem so pacienti med psihoanalizo ležali tako, da svojega terapevta niso videli. Z razvojem psihoanalitične psihoterapevtske prakse pa so se v tem oziru razvili tudi načini dela s strankami v sedečem položaju iz oči v oči, v katerih pa so psihoanalitiki mnogo bolj vključeni v pacientovo razpravo kot pa v situaciji s kavčem. Oba pristopa sta v današnji psihoanalitični praksi enakovredno prisotna in se po presoji psihoanalitika pri posameznem pacientu lahko tudi kombinirata, če je to tehnično izvedljivo.
… več o psihoanalizi
skupinska psihoanaliza
Gre za uveljavljeno obliko psihoterapije v kateri terapevt ali več terapevtov obravnava manjšo skupino udeležencev skupaj kot skupino. Teoretična osnova zanjo je v socialni psihologiji, teoriji psihoanalize, razvojni psihologiji ter dognanjih s področja skupinske dinamike in splošne teorije sistemov. Sprememba izhaja iz razvijanja, raziskovanja in preizkušanja medosebnih odnosov znotraj skupine. Terapevtski dejavniki, ki so povezani z izkušnjo v skupini, so univerzalnost, altruizem, vlivanje upanja, podelitev informacij, korektivna izkušnja primarne družine, razvoj socialnih veščin, posnemanje vedenja, kohezivnost, eksistencialni dejavniki, katarza, medosebno učenje in razumevanje samega sebe.
... več o terapevtskih dejavnikih v skupinski psihoterapiji
V skupinski psihoanalizi lahko obravnavamo večino težav, ki jih sicer obravnavamo v individualnem načinu. Kot metoda je primerna za vse, ki se soočajo s težavami pri vzpostavljanju stikov in uveljavljanju v medosebnem in družbenem življenju. Pomaga, da bi laže prepoznali ali upoštevali občutke in čustva drugih ter se s tem izognili nesporazumom in konfliktom. Primerna je tudi za vse, ki imajo težave s tekmovalnostjo ali delom v teamu, okrnjene socialne veščine ali probleme s komunikacijo, ali pa so bili iz raznih vzrokov prikrajšani za izkušnjo kakovostnih medosebnih odnosov v družini, v kateri so odraščali. Psihoanalitik, ki skupino vodi, uporablja terapevtske potenciale vsakogar v skupini in skupine kot celote za dobro vsakega njenega člana. V središču so odnosi in komunikacija, ki se razvija tako med članom in psihoanalitikom kot med člani skupine. Skupinski komunikacijski tok izboljšuje, bogati in osvobaja vsakogar s tem, ko preko načina, kako vzpostavlja, gradi in se odziva v pomembnih medosebnih odnosih, odkriva svoje značilnosti ter se na podlagi tega razvija in spreminja.
Cilj posameznika, ki se udeleži psihoanalize v skupini, je, da doseže terapevtsko spremembo v doživljanju in ravnanju. Ne stremimo zgolj k izboljšanju simptomatike temveč želimo skozi analiziranje nezavednih vsebin, ki vodijo v notranje ali odprte konflikte, spremeniti tudi sam ustroj osebnosti. Sicer skupinski proces po tej poti daje podporo posameznikovemu razvojnemu procesu, da razvija bolj zdrave vzorce integriranja v svojo mrežo odnosnih povezav z drugimi, ali z drugimi besedami, razvija in krepi socializacijo ter razumevanje sebe in drugih.
Vsi se v življenju zapletamo v neke vzorce odnosov, s katerimi nismo zadovoljni. V skupini ima posameznik možnost slišati, kako ga doživljajo drugi, kar nato uporabi, da izpelje korekcijo sprejemanja sebe ali pa spremeni zanj škodljive vzorce.
Skupina se srečuje daljše časovno obdobje enkrat tedensko za dve uri. Sestavlja jo od osem do deset oseb, ki sedijo v krogu in med seboj prosto komunicirajo brez v naprej določenih tem. Vodi jo psihoanalitično educirani psihoterapevt, ki še posebno v začetnih fazah spodbuja, da komunikacija v skupini steče ter pomaga pri osebnem razkrivanju, nato pa z intervencijami pomaga prepoznavati latentne vsebine. Pri razkrivanju se ne pričakuje, da bo katerikoli član skupine sebe razkrival več, kot bi si v danem trenutku želel, psihoterapevt pa ga pri tem zavaruje pred ostalimi, ki bi z vprašanji silili vanj in si od njega želeli izvedeti več kot pa je le-ta v tistem trenutku pripravljen podeliti. Koliko svojih izkušenj bo posamezni član lahko iznesel v skupino je odvisno od občutka zaupanja in varnosti, ki se v njej izgradita šele po določenem času.
Tako kot individualna tudi skupinska psihoterapija temelji na načelu zaupnosti. Nima negativnih stranskih učinkov, pripomore pa k bolj kakovostnemu življenju udeležencev. Pogoj za vstop v skupino je polnoletnost, prostovoljna odločitev, sposobnost rednega udeleževanja srečanj in predhodni individualni razgovor v osebnem srečanju s terapevtom, ki bo skupino vodil. Občutek, da bi o svojem življenju težko spregovorili pred drugimi, je potrebno sprejeti kot izziv, kot prvo oviro, ki jo je nujno premagati in s tem narediti osnovni korak v prostor osebne rasti. Po formiranju se skupina za skupinsko psihoanalizo zapre in se sestaja v okviru istih udeležencev skozi celoten cikel srečevanj.
svetovalna srečanja
Ostale oblike srečanj pojmujemo kot svetovalna srečanja, znotraj katerih smo pripravljeni prisluhniti vašim trenutnim zadregam in težavam ter se o njih odkrito pogovoriti z vami.
V okviru svetovanj pri učenju kot posebni obliki svetovanja pomagamo razumeti stranko in njene probleme ter ji v obliki inštrukcij pomagati pri razumevanju učne snovi temeljnih šolskih predmetov, ki ji povzročajo težave, ter jo usmeriti v samostojnost.
terapevtski pogovori po telefonu
V življenju vsakega izmed nas pridejo trenutki, ko težave začnejo preraščati v stiske, ki popolnoma okupirajo naše mišljenje in nas s tem začnejo psihično hromiti. Ni večjih ali manjših problemov iz preprostega razloga, ker je problem posameznika velik toliko, kolikor pomena mu pripiše ta posameznik. Tako lahko nekaj, čemur nekdo sploh ne pripiše posebnega pomena, drugega pahne v življenjsko ogrožujoče psihično doživljanje. Gre za situacije, katerih breme začne postajati lažje le ob pravem sogovorniku. Stavki kot na primer "ne razmišljaj o tem", "pusti, saj bo minilo samo od sebe", "raje se pogovarjajva o čem drugem", "saj nikomur ni lahko", "drugim je še težje", ... v takem trenutku vsekakor niso na pravem mestu. Mi v ospredju vidimo posameznika z njegovim problemom in potrebo, da o tem problemu govori brez zadržkov in ga tudi direktno naslavlja. Anonimen začetek razreševanja težavne situacije po telefonu je lahko resen uvod za vstop v klasično psihoterapijo.
Terapevtske/svetovalne pogovore po telefonu izvajamo v predhodno dogovorjenih terminih in jih v celoti obravnavamo kot anonimne. Obračunamo jih po veljavnem ceniku. Plačajo se v naprej z nakazilom na transakcijski račun našega zavoda (SI56 2900 0005 0456 153, UniCredit banka Slovenija d.d.). Dogovorjene termine, ki niso odpovedani vsaj 24 ur prej, obravnavamo enako, kot da so opravljeni!
psihoterapevtska srečanja
O psihoterapevtskih srečanjih govorimo, kadar se posameznik odloči za kontinuirano obiskovanje psihoterapevta vsaj enkrat tedensko po v naprej določenem urniku in s terapevtom glede tega sklene terapevtski dogovor. V tem dogovoru so splošni pogoji, pod katerimi terapevt sprejme kandidata v psihoterapevtsko obravnavo, dolžnosti kandidata in terapevta v zvezi s konkretno obravnavo, ter izjava kandidata, da se v to obravnavo vključuje prostovoljno. Mladoletne osebe se vključijo v psihoterapevtsko obravnavo, če s tem soglašajo njihovi starši ali zakoniti skrbniki in so zato sosklenitelji takega dogovora. Sosklenitelj terapevtskega dogovora pa je lahko tudi druga polnoletna oseba oziroma pravna oseba preko zakonitega zastopnika, če je le-ta plačnik storitev, ki izhajajo iz tega dogovora.
psihoanaliza
Da je nekdo vključen v psihoanalizo govorimo, če terapevtska srečanja v psihoanalitično orientiranem psihoterapevtskem pristopu potekajo več kot enkrat tedensko. V psihoanalizi kot načinu dela na sebi je poudarek na raziskovanju samega sebe, oblikovanju sebi lastne teorije življenja in iz tega izhajajočem zdravljenju. Pri tem izhajamo iz trenutne psihične funkcionalnosti ali nefunkcionalnosti v luči preteklih osebnih izkušenj. Oče psihoanalize dr. Sigmund FREUD (1856 – 1939) je za psihoanalitično delo uporabljal znameniti kavč, na katerem so pacienti med psihoanalizo ležali tako, da svojega terapevta niso videli. Z razvojem psihoanalitične psihoterapevtske prakse pa so se v tem oziru razvili tudi načini dela s strankami v sedečem položaju iz oči v oči, v katerih pa so psihoanalitiki mnogo bolj vključeni v pacientovo razpravo kot pa v situaciji s kavčem. Oba pristopa sta v današnji psihoanalitični praksi enakovredno prisotna in se po presoji psihoanalitika pri posameznem pacientu lahko tudi kombinirata, če je to tehnično izvedljivo.
… več o psihoanalizi
skupinska psihoanaliza
Gre za uveljavljeno obliko psihoterapije v kateri terapevt ali več terapevtov obravnava manjšo skupino udeležencev skupaj kot skupino. Teoretična osnova zanjo je v socialni psihologiji, teoriji psihoanalize, razvojni psihologiji ter dognanjih s področja skupinske dinamike in splošne teorije sistemov. Sprememba izhaja iz razvijanja, raziskovanja in preizkušanja medosebnih odnosov znotraj skupine. Terapevtski dejavniki, ki so povezani z izkušnjo v skupini, so univerzalnost, altruizem, vlivanje upanja, podelitev informacij, korektivna izkušnja primarne družine, razvoj socialnih veščin, posnemanje vedenja, kohezivnost, eksistencialni dejavniki, katarza, medosebno učenje in razumevanje samega sebe.
... več o terapevtskih dejavnikih v skupinski psihoterapiji
V skupinski psihoanalizi lahko obravnavamo večino težav, ki jih sicer obravnavamo v individualnem načinu. Kot metoda je primerna za vse, ki se soočajo s težavami pri vzpostavljanju stikov in uveljavljanju v medosebnem in družbenem življenju. Pomaga, da bi laže prepoznali ali upoštevali občutke in čustva drugih ter se s tem izognili nesporazumom in konfliktom. Primerna je tudi za vse, ki imajo težave s tekmovalnostjo ali delom v teamu, okrnjene socialne veščine ali probleme s komunikacijo, ali pa so bili iz raznih vzrokov prikrajšani za izkušnjo kakovostnih medosebnih odnosov v družini, v kateri so odraščali. Psihoanalitik, ki skupino vodi, uporablja terapevtske potenciale vsakogar v skupini in skupine kot celote za dobro vsakega njenega člana. V središču so odnosi in komunikacija, ki se razvija tako med članom in psihoanalitikom kot med člani skupine. Skupinski komunikacijski tok izboljšuje, bogati in osvobaja vsakogar s tem, ko preko načina, kako vzpostavlja, gradi in se odziva v pomembnih medosebnih odnosih, odkriva svoje značilnosti ter se na podlagi tega razvija in spreminja.
Cilj posameznika, ki se udeleži psihoanalize v skupini, je, da doseže terapevtsko spremembo v doživljanju in ravnanju. Ne stremimo zgolj k izboljšanju simptomatike temveč želimo skozi analiziranje nezavednih vsebin, ki vodijo v notranje ali odprte konflikte, spremeniti tudi sam ustroj osebnosti. Sicer skupinski proces po tej poti daje podporo posameznikovemu razvojnemu procesu, da razvija bolj zdrave vzorce integriranja v svojo mrežo odnosnih povezav z drugimi, ali z drugimi besedami, razvija in krepi socializacijo ter razumevanje sebe in drugih.
Vsi se v življenju zapletamo v neke vzorce odnosov, s katerimi nismo zadovoljni. V skupini ima posameznik možnost slišati, kako ga doživljajo drugi, kar nato uporabi, da izpelje korekcijo sprejemanja sebe ali pa spremeni zanj škodljive vzorce.
Skupina se srečuje daljše časovno obdobje enkrat tedensko za dve uri. Sestavlja jo od osem do deset oseb, ki sedijo v krogu in med seboj prosto komunicirajo brez v naprej določenih tem. Vodi jo psihoanalitično educirani psihoterapevt, ki še posebno v začetnih fazah spodbuja, da komunikacija v skupini steče ter pomaga pri osebnem razkrivanju, nato pa z intervencijami pomaga prepoznavati latentne vsebine. Pri razkrivanju se ne pričakuje, da bo katerikoli član skupine sebe razkrival več, kot bi si v danem trenutku želel, psihoterapevt pa ga pri tem zavaruje pred ostalimi, ki bi z vprašanji silili vanj in si od njega želeli izvedeti več kot pa je le-ta v tistem trenutku pripravljen podeliti. Koliko svojih izkušenj bo posamezni član lahko iznesel v skupino je odvisno od občutka zaupanja in varnosti, ki se v njej izgradita šele po določenem času.
Tako kot individualna tudi skupinska psihoterapija temelji na načelu zaupnosti. Nima negativnih stranskih učinkov, pripomore pa k bolj kakovostnemu življenju udeležencev. Pogoj za vstop v skupino je polnoletnost, prostovoljna odločitev, sposobnost rednega udeleževanja srečanj in predhodni individualni razgovor v osebnem srečanju s terapevtom, ki bo skupino vodil. Občutek, da bi o svojem življenju težko spregovorili pred drugimi, je potrebno sprejeti kot izziv, kot prvo oviro, ki jo je nujno premagati in s tem narediti osnovni korak v prostor osebne rasti. Po formiranju se skupina za skupinsko psihoanalizo zapre in se sestaja v okviru istih udeležencev skozi celoten cikel srečevanj.
svetovalna srečanja
Ostale oblike srečanj pojmujemo kot svetovalna srečanja, znotraj katerih smo pripravljeni prisluhniti vašim trenutnim zadregam in težavam ter se o njih odkrito pogovoriti z vami.
V okviru svetovanj pri učenju kot posebni obliki svetovanja pomagamo razumeti stranko in njene probleme ter ji v obliki inštrukcij pomagati pri razumevanju učne snovi temeljnih šolskih predmetov, ki ji povzročajo težave, ter jo usmeriti v samostojnost.
terapevtski pogovori po telefonu
V življenju vsakega izmed nas pridejo trenutki, ko težave začnejo preraščati v stiske, ki popolnoma okupirajo naše mišljenje in nas s tem začnejo psihično hromiti. Ni večjih ali manjših problemov iz preprostega razloga, ker je problem posameznika velik toliko, kolikor pomena mu pripiše ta posameznik. Tako lahko nekaj, čemur nekdo sploh ne pripiše posebnega pomena, drugega pahne v življenjsko ogrožujoče psihično doživljanje. Gre za situacije, katerih breme začne postajati lažje le ob pravem sogovorniku. Stavki kot na primer "ne razmišljaj o tem", "pusti, saj bo minilo samo od sebe", "raje se pogovarjajva o čem drugem", "saj nikomur ni lahko", "drugim je še težje", ... v takem trenutku vsekakor niso na pravem mestu. Mi v ospredju vidimo posameznika z njegovim problemom in potrebo, da o tem problemu govori brez zadržkov in ga tudi direktno naslavlja. Anonimen začetek razreševanja težavne situacije po telefonu je lahko resen uvod za vstop v klasično psihoterapijo.
Terapevtske/svetovalne pogovore po telefonu izvajamo v predhodno dogovorjenih terminih in jih v celoti obravnavamo kot anonimne. Obračunamo jih po veljavnem ceniku. Plačajo se v naprej z nakazilom na transakcijski račun našega zavoda (SI56 2900 0005 0456 153, UniCredit banka Slovenija d.d.). Dogovorjene termine, ki niso odpovedani vsaj 24 ur prej, obravnavamo enako, kot da so opravljeni!
© Zavod Psihoanalitično središče, Kranj
051-830-407
zavod.pas@siol.net
kontakt
Za odločitve, ki jih sprejemajo uporabniki naših storitev, ne odgovarjamo!
kontakt
splošne informacije in naročanje:
051-830-407
elektronska pošta:
zavod.pas@t-2.si
Zdravje je ena od rednih
človekovih prioritet. Po
definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zdravje ni le
odsotnost bolezni ali nemoči
ampak je to stanje popolnega
telesnega, duševnega in
socialnega blagostanja. Zdravje
torej ne pomeni le zdravega telesa
ampak tudi duševno ravnovesje, in kar je
verjetno najtežje, take socialne okoliščine, ki so primerne za človeka vredno življenje.
človekovih prioritet. Po
definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zdravje ni le
odsotnost bolezni ali nemoči
ampak je to stanje popolnega
telesnega, duševnega in
socialnega blagostanja. Zdravje
torej ne pomeni le zdravega telesa
ampak tudi duševno ravnovesje, in kar je
verjetno najtežje, take socialne okoliščine, ki so primerne za človeka vredno življenje.
CENIK (veljavnost od 01.10.2014)
CENIK skupinske psihoanalize (veljavnost od 10.02.2013)
CENIK terapevtskih/svetovalnih pogovorov po telefonu (veljavnost od 01.04.2015)